Revija Kongres

Vsakič, ko pripravljam nov kongresni projekt me prevzame navdušenje, ki včasih meji na evforijo. Občutek bi psihologi zagotovo povezali s kakšno od oblik zasvojenosti. Razmišljanje o novem projektu, načrtovanje aktivnosti, priprava stroškovnika in izdelava različnih scenarijev projekta je pravzaprav moje najljubše opravilo. Davnega leta 1996 sem se od dveh profesorskih vzornikov prof. dr. Hauca in doc. dr. Semoliča naučil metod in tehnik projektnega managementa. Principi, ki sta me jih naučila, so še kako živi danes. Prav nič se ni spremenilo razen številnih orodij, ki so nam danes na voljo kot podpora vodenju projektov.

V obdobju reševanje krize je zelo pomembno, da znamo strategije pravočasno in uspešno pretvoriti v projekte in njihove zagonske načrte sta me učila profesorja.

Občasno pa se znajdem v situaciji, da se moje navdušenje zaleti v zid popolnoma nezainteresiranih vodij projektov. Pojav je pogost v javnih inštitucijah. Trk podjetniške kulture in tehnokracije je silovit in pogosto  nepremagljiv. Zadeva je žalostna zlasti če se v tehnokrate prelevijo mladi organizatorji dogodkov.  Izvor problema je v dejstvu, da sposobnosti pri takšnih managerjih niso realno ocenjene, v kombinaciji s slabim občutkom za ljudi in pomanjkanjem kreativnosti pa dobimo eksploziven in negativen zagon projekta.

Temeljna značilnost uspešnega projektnega managerja je zagotovo doseganje poslovnih učinkov, ki pa jih osebno razumem širše kot samo dobiček ali izgubo. Če je zagon projekta dobro pripravljen lahko temeljito izmerimo tudi projektne učinke. Mladi bi se morali iz modelov izkušenih kongresnih mačkov učiti in na takšnih temeljih graditi svojo kongresno kariero. Čas je za spremembo načina vedenja in razmišljanja ter razumevanja kongresnih projektov.

Po obdobju hardware-a razvoj kongresne Slovenije nas čaka zahtevno obdobje razvoja software-a. Prepričan sem, da usposabljanju kongresnih managerjev posvečamo premalo pozornosti, pri mladih pa je zadeva še bolj katastrofalna.

Iz teorije managementa je znano, da so za uspešno delo ključni dejavniki ZNANJE, SPOSOBNOST IN MOTIVACIJA. Sam ostajam večni optimist in bom še naprej gradil svoje delovanje in svoje projekte na teh postulatih, vse skupaj pa bom s svojim projektnim kolegom začinil z strastjo in energijo in prenašanjem znanja na mlajše kolege.

Ni večje nagrade kot odzivi na uspešno izveden projekt med kolegi, v medijih in drugje praktično pol leta po izvedenem projektu. V mislih imam Convento in današnji članek v Financah.