Revija Kongres

Kriza, ki nas danes medijsko in sicer spremlja na vsakem koraku bo zagotovo pozitivno spremenila nekatere slabe razvade, ki se pojavljajo v slovenskem turizmu. V obdobju krize velja, da je potrebno poslovne načrte in marketinške načrte spremljati in prilagajati mesečno, morda celo tedensko. Če pogledamo program dela Slovenske turistične organizacije za leto 2009 je bil sprejet 3. septembra 2008, potrjen pa 01. oktobra 2008. Plan je  nastajal v obdobju relativno dobrih poslovnih rezultatov slovenskega turizma, ko nas kriza še ni zajela v polnem zamahu.

Program je sicer dobro in ambiciozno zastavljen ter pripravljen v skladu s finančnimi možnostmi Slovenije. Med turističnimi delavci pa odmevajo nekatere aktivnosti, ki v tem trenutku niso ključne. ZDA doživljajo najhujšo krizo v svoji zgodovini.  Nisem povsem prepričan, da bo v takšni situaciji k večjemu obisku Slovenije prispevala promocija v New Yorku in na drugih oddaljenih trgih. Če država ni sposobna zagotoviti dodatnih sredstev nujno potrebnih za promocijo, potem se je potrebno posebej skrbno odločiti, kaj je bolj in kaj manj primerno, ne pa birokratsko vztrajati na sprejetem programu za vsako ceno. Še hujša pa je obramba obstoječih programskih usmeritev na okopih, brez ustrezne distance.

Bolj ključno pa je vprašanje, kako z obstoječim promocijskim denarjem doseči optimalne rezultate. Na tem področju bo kriza zagotovo prečistila obstoječe vzorce in modele delovanja. V slovenskem turizmu smo priča planiranju marketinških aktivnosti bolj po občutku, kot na podlagi konkretnih podatkov. Sredstva najraje razporejamo na najlažji in najbolj obvladljiv način.

Tipičen primer je odnos do spletnega trženja. Ta je sicer v programu dela STO zapisan kot eno od ključnih področij. Danes pa na področju spletnega trženja ne gre več samo za trženje, temveč za celovito obvladovanje distribucijskih poti. Učinki so merljivi tako na področju prepoznavnosti blagovne znamke, pospeševanju prodaje kot dejanskem pridobivanju potencialnih strank.

Možnosti je veliko, potrebno pa je pravo kombiniranje različnih metod, modelov zakupa in optimizacije. Ko mi je kolega Uroš predstavil podatke o številu uporabnikov Facebooka na ključnih tržiščih slovenskega turizma sem bil popolnoma presenečen. Facebook uporablja več kot 170 miljonov uporabnikov (20% uporabnikov svetovnega spleta), povprečen čas uporabe na dan je 20 minut, več kot 37,2 miljona uporabnikov prihaja iz 1o držav z največ ustvarjenimi nočitvami v Sloveniji v letu 2008. Zaostajamo pa niti Slovenci. Uporabnikov je 240.000, samo 40.000 novih se je Facebooku pridružilo v februarju.

Priložnosti je veliko, ključno vprašanje pa je, kako jih izkoristiti. Ključ je v načrtovanju, optimizaciji oglaševalskih akcij in poštenem komuniciranju in merjenju povračila vlaganj v oglaševalske kampanje. Za začetek pa je potrebno dobro segmentirati kupce, ne več glede na klasične kriterije ali turistične trge, temveč interesno. Napačno definiranje ciljnih skupin pa v veliki meri prispevka k trženjskim kiksom, ki smo jih na nacionalnem nivoju priča v zadnjih časih.

Kot optimist verjamem, da se bo iz krize rodil novi koncept trženja slovenskega turizma, za začetek pa bo potrebno spremeniti razmišljanje destinacijske trženjske birokracije.