Revija Kongres

Mladim sodelavcem včasih na začetku kariere zelo veliko pomeni terminologija. Z enim od njih sem se zapletel v debato o pravilni uporabi kongresnih terminov. Še posebej je to aktualno po kakšnih usposabljanjih, kjer predavatelji poudarjajo in včasih zahtevajo striktno uporabo terminologije, za katero so prepričani, da je edina primerna. V slovenskem jeziku je problem še bolj zapleten, saj načeloma uporabljamo izraz kongresna in prireditvena dejavnost ali turizem. V svetu je vse skupaj bolj enostavno. V pogovornem jeziku uporabljamo MICE kot kratico za Meetings, Incentives, Conventions and Exhibitions. To je do danes edina kratica, ki je v celoti povzela in zadela multifunkcionalnost in vsa ključna področja naše dejavnosti. Kljub pregonu tega izraza iz akademskih krogov, ga vsi, ki delujemo na tem področju še naprej veselo uporabljamo pogovorno, sam pa sem si ga drznil celo vplesti v ime mojega podjetja. V akademskih krogih in v okviru mednarodnih združenj pa si prizadevajo uveljaviti termin »Meeting industry«. S tem se prav tako strinjam, saj uporaba termina poudari resnost naše dejavnosti, ki ustvarja direktne in multiplikativne učinke na destinacijah.

Vse skupaj pa je dobilo malce drugačne dimenzije ob mojem obisku Disneya, o katerem sem v blogih že pisal (upam, da ne bom izpadel kot kakšen strašen Disney fan). Za Američane je vse skupaj preprosto »show business«. In tudi s tem se strinjam. Če komu, potem moramo kongresnim udeležencem za trenutek, dan ali dva pričarati poseben svet doživetij. Trudimo se z brandingom dogodkov in atraktivnim programom, ki običajno doživi svoj vrhunec na kakšnem sprejemu. Prav nič me ni presentil Disneyev vstop v svet kongresnega turizma. Lani so povezali svoj svet fikcije s kongresi v produkt »Disney Meetings« (www.disneymeetings.com). Ponujajo vse storitve, vključno z organizacijo srečanj na ladjah Disney cruises. Vse skupaj pa je začinjeno z zgodbami za odrasle in otroke, ki jih tam itak producirajo non stop. Bistvo je torej v spektaklu in zgodbah. In kaj ima ta zgodbica skupnega z razpravo o teminologiji. Da je bistvo pravzaprav drugje kot v terminologiji, za katero včasih brez potrebe izgubljamo čas. Pomembno je, da bomo znali kongresnim udeležencem pripovedovati prave zgodbe in to narediti s storitvijo, ki bo vrhunska. To pa je pravzaprav že čisto blizu show businessu.

Ta teden je slovensko kongresno sceno zmotil javno izražen dvom v strateško usmeritev Zavoda-Kongresno turistični urad, da bo aktivnosti usmeril tudi v povezovanje s ponudniki v JV Evropi, češ da se moramo ukvarjati z drugimi bolj pomembnimi tržišči.

Ob tem se spomnim razprav na fakulteti, kjer so se definicije geostratškega položaja spreminjale v skladu z letnimi časi, trenutno geopolitiko in interesi interpretov, dejstvo pa je, da smo preprosto na križišču in stičišču regij, kar omogoča številne interpretacije. Vse od Balkana z izrazito negativnim prizvokom do JV Evrope in ameriškega izuma Zahodnega Balkana, ter geografsko vedno problematične definicije Srednje Evrope. Ob procesu integracije, ki poteka v Evropi se zdi današnja JV Evropa popolnoma razdrobljena in nehomogena. Zakaj se bi torej v tem nemirnem, kriznem, etnično problematičnem delu Evrope kongresni ponudniki morali povezovati in sodelovati?

Osebno sem prepričan, da je usmeritev v regijo ne glede na ime, ki ga bomo uporabljali, pravilna. Naj to argumentiram z dejstvi in konkretnimi argumenti:

Slovenija je na področje JV Evrope investirala ogromno, med drugim tudi v turizem. Samo v BIH smo med glavnimi tujimi investitorji in gospodarskimi partnerji. Po podatkih GZS Slovenija v države Zahodnega Balkana izvozi preko tri milijarde evrov, blagovna menjava obsega skoraj pet milijard evrov, skoraj tri milijarde evrov pa je slovenskih investicij v regiji.

Ker v regiji delujejo naša podjetja, je logično, da regijo povezujemo tudi na področju kongresnega turizma že zaradi sebičnih gospodarskih interesov slovenskega kongresnega gospodarstva pa tudi obratno zaradi interesov regije v Sloveniji.

Iniciativa za povezovanje kongresne ponudbe JV Evrope je bila vzpodbujena in sprožena mednarodno in so jo podprli ključni tuji odločevalci (EIBTM, MPI, HB, SITE). Pri tem so Sloveniji dodelili ključno vlogo in nam hkrati dali veliko odgovornost.

Kulturo in jezik narodov JV Evrope razumemo bolje od ostalih članov EU. Zaznamuje nas skupno sobivanje in dediščina.

Ta del Evrope je za ključne mednarodne kupce zaključena geografska celota, ki jo je možno bolje tržiti od manjših posameznih članic. Gre za preprosto ekonomijo obsega.

Dejstvo je, da ima Slovenija preko sodelovanja možnost vzpostaviti in krepiti poslovne stike precej lažje kot na npr. relativno zaprtem avstrijskem trgu.

Slovenija je bila desetletja most in vstopna točka za zahodno Evropo. Še vedno je za regijo enostavno dostopna in racionalna partnerica za njihov dostop do zahodnih tržišč. To še krepijo stare povezave, vzpostavljene v letih medsebojnega sodelovanja.

Za resen marketinški vstop na prekooceanska kongresna tržišča so posamezne države v regiji enostavno prešibke. S skupnimi aktivnostmi kot je npr. organizacija regionalne kongresne borze so možnosti precej večje za celotno regijo.

Pomagamo si lahko na področju usposabljanja in izmenjave kadrov. Regija je lahko baza za reševanje akutne kadrovske problematike v slovenskem turizmu.

Slovenija lahko realno ustvari pogoje za srečevanje in izmenjavo mnenj v regiji, ki bo osnova za gospodarsko sodelovanje. Te pogoje lahko ustvarimo preko usposabljanj in skozi tehnično pomoč posameznim državam (npr. vzpostavitev modelov standardizacije in certificiranja kongresnih kadrov).

Slovenija kljub občasnim ekscesom na trgih JV Evrope uživa ugled in je kot blagovna znamka mnogo deležna večjega zaupanja kot v Z. Evropi.

Nenazadnje pa je dejstvo, da imamo izjemno priložnost, da izkoristimo priložnost, ki so nam jo dali ključni mednarodni kongresni igralci. Delimo skupne izkušnje začinjene s specifičnim humorjem in zgodbami naše mladosti. Menim, da je del prihodnosti slovenskega kongresnega turizma odvisen od pragmatičnega odnosa do JV Evrope, ki ne bo temeljil na neokolonialističnih principih, temveč na sodelovanju. Poglejmo samo primer Dunaja, ki je svojo pozicijo kongresne velesile zgradil na zgodbi mosta do Vzhodne Evrope (konferenc na to temo je bilo na Dunaju v zadnjih desetletjih nešteto).

Če priložnosti za sodelovanje ne bomo znali izkoristiti, bodo to naredili naši sosedje ali kdo drug in vse, kar smo v desetletjih sobivanja spoznali, lahko hitro izpuhti. Nenazadnje pa – ali se bojimo konkurence? Dokažimo, da smo najboljši v regiji!

GO.MICE gre na Convento in v prihodnjem tednu bom z veseljem izpolnil prijavnico za sodelovanje (www.conventa.si).

Razliko med vrhunskim, povprečnim in slabim hotelom lahko po mojem globokem prepričanju zavohaš in občutiš takoj po vstopu v hotel. Priznati moram, da sem večino svojih izkušenj z luksuznimi hoteli doživel v tujini, praviloma v znanih hotelskih verigah, včasih pa tudi v prečudovitih neodvisnih hotelih kot je bil Shingle Creek v Orlandu, ki sem ga obiskal pred kratkim.

Končno pa bomo tudi v Sloveniji dobili luksuzni hotel, na katerega bomo zagotovo upravičeno ponosni. Nekaj dni pred »mehko otvoritvijo« hotela Kempinski Palace v Portorožu sem si s sodelavci ogledal, kaj je nastalo po dolgotrajni in temeljiti prenovi. Priznati moram, da sem navdušen. Stari Palace bo zasijal v najlepši secesijski luči, ki so ji arhitekti dodali elemente novega. Aneks pa je bolj pisan na kožo »lifestyle« gostom. Uporabljeni materiali so vrhunski. Na vsakem koncu se srečaš z različnimi designerskimi kosi. Uporaba barv je prijetna in celota diha in izraža eleganco, vse skupaj pa dopolnjujejo čudoviti razgledi na Piranski zaliv. Gre za uspešno kombinacijo secesijske tradicije in modernega z veliki mero udobja na nivoju svetovnih hotelov podobne kategorije. Pri tem pa roko na srce, Kempinski je prišel že na pogrnjeno preprogo. Projekt prenove je bil že zastavljen odlično in novim najemnikom kot kaže, ni bilo treba prestaviti niti ene stene.

Za razliko od številnih skeptikov sem osebno prepričan v uspeh novega hotela na trgu. Ker sam delujem v mednarodnem turističnem prodajnem sistemu, verjamem, da bodo s pomočjo močnih partnerjev zagotovo pritegnili prave goste v Portorož. Kempinski sodeluje z mednarodnimi letalskimi družbami, pa tudi z BMW-jem, ki običajno zagotavlja limuzine za prevoz gostov. Med drugim naj bi v novem hotelu potekala promocija nove serije 7. Poleg tega je trg luksuznega turizma med najbolj stabilnimi. Na recesijo običajno reagira celo z večjim povpraševanjem.

Ker je bila hotelska ponudba v kraju tudi sicer temeljito prenovljena in dopolnjena z zanimivo wellness in kongresno ponudbo, so pogoji za razvoj odlični. Le infrastruktura od letališča do prometne ureditve in trgovin je popolnoma neustrezna. Kot večni optimist verjamem, da se bo tudi ta del ponudbe Portoroža po preprosti tržni logiki prilagodil razmeram. Čaka pa Portorož huda borba za kongresne goste. Prestižne blagovne znamke na korporativnem segmentu in prestižna stanovska in druga združenja se bodo zaradi image-a težko izognila novemu hotelu Kempinski. Huda bo tudi cenovna vojna, ki se obeta in lahko na kratki rok spremeni optimistične napovedi vodstva novega hotela. Načrtovani ADR (average daily rate) 200 EUR je za slovenske razmere trenutno zelo težko dosegljiv.

Kljub temu pa bi posebej izpostavil, da verjamem tudi v moč znanja, ki ga veriga na področju turizma prinaša v destinacijo. To bo s kroženjem kadrov zagotovo pozitivno vplivalo zlasti na kadre v namestitvenem in gostinskem delu.

Ni mi čisto jasno, kako bo na takšen hotel reagirala komisija za kategorizacijo. Po mojem mnenju takšne kategorije v slovenskem pravilniku o merilih in načinu kategorizacije hotelskih objektov v Sloveniji nimamo. Prav je, da se tudi to spremeni.

Čisto na koncu pa še malce tipične slovenske zavisti. Komaj čakam, da takšen hotel dobi tudi Ljubljana. Za resne in močno odmevne mednarodne kongresne projekte bi takšen hotel potrebovali že včeraj.