AVTENTIČNOST SLOVENIJE
Ta teden je Slovenijo obiskal Bob Gilbert, ki je celo življenje preživel na odgovornih marketinških funkcijah v Walt Dysney Travel Company, Best Western International, SuperClubs, Choice Hotel in je med drugim vodil tudi marketinške kampanje Phila Collinsa in skupine Genesis.
Kadar vodiš po Sloveniji osebe, ki so videle praktično vse, kar se da na svetu videti, sem vedno v pričakovanju reakcije. Praviloma so naši gostje sicer vedno navdušeni, tokrat pa je navdušenje rodilo tudi sklep, da se čez en mesec vrne v Slovenijo z družino. Naj naštejem nekaj razlogov, ki lahko služijo tudi kot USP (unique selling points) Slovenije.
AVTENTIČNOST, ki jo je Bob opazil v Sloveniji, je danes na vrhu lestvice marketinških konceptov. Pri nas je ponudba z manjšimi izjemami zares naravna in seže do srca. To pa je prvi pogoj, da se ljudje začnejo zanimati za destinacijo. Ko sem mu predstavljal številne zgodbe na poti po Sloveniji mi je večkrat omenil, da moramo znati prav takšne zgodbe povedati tujim turistom.
HRANA IN VINO TER VODA
Slovenska kulinarika je marketinško orodje in materialni dokaz avtentičnosti Slovenije. Z našo kulinariko se zlahka primerjamo z velikimi kuhinjami, živila pa so pogosto pridelana doma. Ob tem pa imamo neverjetne zaloge čiste pitne vode, ki je ena od strateških surovin prihodnosti.
KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠČINA je v Sloveniji neizmeren vir marketinških priložnosti. Tu nam ničesar ni potrebno skrivati, saj moramo biti ponosni pripovedovalci takšnih zgodb.
INFRASTRUKTURA v Sloveniji je kljub našemu pritoževanju večinoma odlična (prometna in logistična). Glavna pomanjkljivost je pomanjkanje ustreznih hotelskih namestitev in prisotnost mednarodnih hotelskih verig. Bobu se zdi geografska pozicija Slovenije še zelo slabo izkoriščena zlasti za oddaljena mednarodna tržišča, med katera sodijo tudi ZDA. Ob tem slabo izkoriščamo tudi neverjeten potencial treh sosednjih izrazito zrelih turističnih trgov Avstrije, Italija in Hrvaške.
In kaj ga v Sloveniji najbolj moti? Glavni problem je po njegovem pomanjkanje jasnih konceptov, ki se npr. kaže v stihijskem razvoju Portoroža. Sobotno dopoldne ob začetku turistične sezone v Portorožu kaže namreč precej pisano turistično mešanico, ki jo je Bob slikovito označil kot MIŠ MAŠ. Problem je v množičnem marketingu, ki ga zrela tržišča že nekaj zadnjih let spreminjajo v nagovarjanja posameznikov in ciljnih skupin ter ustreznim oblikovanjem turističnih produktov in blagovnih znamk.
Ja, kot pravi Bob in stari kitajski pregovor: Kdaj je najboljši čas, da zasadiš drevo? Pred dvajsetimi leti, drugače pa takoj!